Bratje živali

četrtek, 28. november 2002 @ 21:52 CET

"Živali so še edina bitja na začetku tretjega tisočletja, ki nimajo svojih ustavnih pravic," pravi dr. Christian Sailer iz Wurzburga, znani nemški odvetnik za zaščito človekovih in verskih pravic ter pravic živali.

"Živali tožijo - prerok obtožuje" je naslov knjižice, ki je izšla tudi v slovenščini in opisuje naše neodgovorno in sebično ravnanje z živalmi. Čeprav ne zagovarjamo ubijanja in smo prepričani v svojo miroljubnost, smo razvili navado, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo. Ko slastno zarežemo v mamljiv dunajski zrezek na krožniku, verjetno ne pomislimo, da samo v ZDA zakoljejo več kot 100 000 krav na dan. Človek je v svojem pohlepu po čimvečjem zaslužku izpopolnil vzrejo živali do te mere, da živali zanj niso več živa bitja, temveč le stroj za pridobivanje hrane. Resda smo nekoč manj izkoriščali naravo in tudi z živalmi živeli v večjem sožitju. Vendar je hitro naraščanje prebivalstva in vse večja potreba po hrani postalo izgovor za masovno ubijanje živali.

Menite, da je mogoče zaustaviti uničevalni pohod prehrambene industrije, ne da bi s tem še povečali število lačnih na svetu?

Množična vzreja živali današnje agrarne industrije se ni razvila zaradi preprečevanja lakote v deželah tretjega sveta. Nastala je iz pohlepnosti ljudi v bogatih deželah, da pridobijo čimveč mesa za čim manjše stroške. Zato množično vzrejo živali država subvencionira. Namesto malih in srednjih kmetij so nastale ogromne tovarne živali, kjer se živali gnetejo in zaradi pomanjkanja prostora postajajo agresivne. Svinje si grizejo ušesa in repe, kokoši se kljuvajo. Da bi zmanjšali medsebojno pobijanje živali, jim polomijo zobe, odsekajo kljune in hrani dodajajo pomirjevala. Ker je bilo skladiščenje v Evropi predrago in prodaja v nerazvite dežele nerentabilna, so se kopičile zaloge mesa, ki so jih v zadnjih desetletjih neredko enostavno uničili (podobno kot "gore masla" ali "jezera mleka"). Hkrati so za to prekomerno proizvodnjo mesa žrtvovali skoraj polovico žitnega pridelka, večinoma iz revnih dežel, ki so se s tem odrekle svoji hrani. Če z žitom ne bi krmili živali, bi bilo dovolj hrane za vse lačne na svetu. Na dan umre 100 000 ljudi, od tega 40 000 otrok.

Smrtonosno bolezen norih krav lahko razumemo tudi kot opomin človeštvu, da spremeni svoj odnos do živali. Ali to pomeni, da moramo ljudje postati vegetarijanci?

Trpljenje, ki ga povzroča agrarna industrija živalim, postaja neznosno. Nenasitni človeški pohlepnosti in okrutnosti se zdaj izmikajo z boleznijo. Po najnovejših anketah je v zadnjih mesecih postalo okoli dva in pol milijona Nemcev vegetarijancev.

Proučevanja človeškega razvoja so dokazala, da so bili naši predniki vegetarijanci. Mesojede živali imajo kratko tanko in debelo črevo. Ljudje pa imamo, kot druge rastlinojede živali, dolgo tanko in debelo črevo. Posledica je, da meso ostaja dlje časa v našem črevesju, pri razpadanju nastajajo strupi, ki jih povezujejo tudi z nastankom raka. Rak je na drugem mestu med povzročitelji smrtnosti. Ugotovili so, da zažgano in pečeno meso ustvarja kemično substanco, ki je zelo karcinogena. Antibiotike, steroide in hormone za rast, ki jih dodajajo živalski hrani, tudi človek z uživanjem mesa vsrka v svoje telo. Prav tako obstaja velika možnost, da bomo sami zboleli, če uživamo meso živali, ki je imela raka. Vsi pa vemo, da je rak posledica hudega stresa. In kaj je lahko za žival hujšega kot okrutnost bivanja v gneči, kjer ni prostora niti za počitek, kjer ni sonca, ni življenja, zgolj hranjenje, da čimprej doseže primerno težo za smrt. Večina ljudi je prepričanih, da vegetarijanska hrana ni dovolj hranljiva, da z uživanjem hrane brez mesa škodijo svojemu zdravju. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj bo 4,4 odstotkov dnevnih kalorij beljakovinskega izvora. Pšenica jih ima 17 odstotkov, brokoli 45 odstotkov, riž 8 odstotkov. Pri čemer se izognemo še dodatnim boleznim srca in mnogim vrstam raka, ki jih povzroča prehrana z nasičenimi maščobami.

Bi morale biti živali, tako kot človek, zaščitene pred ubijanjem?

Varstvo živali bi moralo biti zagotovljeno z ustavo tako, da se ne bi podrejalo drugim pravicam, na primer svobodi znanstvenih poskusov z živalmi ali svobodi trgovcem z živalmi. V Evropi ima edino Švica z zakonom zagotovljeno varstvo živali. Za varovanje osnovnih pravic živali naj bi dobila društva za varstvo živali možnost, da tožijo v imenu zveze ali da to prevzame uradni pooblaščenec za varstvo živali.

Vegetarijanstvo pogosto povezujejo z načinom življenja, kateremu podlegajo različna verska ali novodobna gibanja, ki večinoma izvirajo z daljnega vzhoda. Kako naj torej razumemo poveličevanje in nedotakljivost krav in hkrati lakoto, ki je značilna za Indijo?

V arhaičnih družbah so častili živali podobno kot bogove. V času stare zaveze so jih žrtvovali bogovom. Za Indijce so krave še danes svete. Pomembno pa je, da se človek zaveda, da so živali prav tako živa bitja, ki občutijo veselje in bolečino, ki imajo dušo in pravico do življenja. Kdor se tega zaveda, zagotovo čuti do živali enako sočutje kot do človeka.

Menite, da bi se človek moral odreči tudi vsem poskusom z živalmi in s tem tudi možnostim razvoja medicine, genetike in farmacije?

Vsa živa bitja, tudi živali, imajo pravico, da živijo brez bolečine. Človek nima pravice, da zaradi svojega zdravja trpinči živali, kajti v večini primerov so ugotovili, da dognanja poskusov z živalmi ne veljajo tudi za človeka.

Človeška inteligenca je višja od živalske in lahko uporabimo orožje, da jim onemogočimo, da bi se nam uprle in tako umirajo v sovraštvu. To povzroča nastajanje strupov, ki ostajajo v mesu in škodujejo tistim, ki meso jedo. Lev Tolstoj je dejal: "Dokler bodo klavnice, bodo bojišča. Vegetarijanska prehrana je preizkusni kamen za človekoljubnost."

Že grški modreci so učili, da moramo živali spoštovati, svetovni genij Leonardo da Vinci pa je rekel: "Prišel bo čas, ko bomo obsojali uživanje živali tako kot danes obsojamo kanibalizem."

Verjetno ni nikogar med nami, ki ga ne bi bilo strah, da ga nekdo ubije. S tem ko krmimo živino za zakol, smo porabili svoje zaloge hrane. Koliko žita, vode, zdravil, tovornjakov, hektarjev zemlje je potrebno, da je krava pripravljena za obed? Od leta 1960 so v Srednji Ameriki požgali in očistili za pašnike govedu okoli 25 odstotkov gozdov. Za vsakih 100 gramov hamburgerja uničijo 5 m2 tropskega gozda. Le kje je potem človekova plemenitost, razumevanje, sočutnost ali celo pamet, da tako z lahkoto ubija živali, uničuje svoj življenjski prostor in se s tem nehote obsoja na samouničenje?

Darja Tavčar

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20021128215222524