Ko se sprašujem, katera je tista ptica v Sloveniji, ki mi največkrat pride v misli, je to zagotovo štorklja. Že kot otrok sem rad opazoval par, ki je gnezdil v bližini mojega kraja. Na neki kmetiji sta imela svoje gnezdo na dimniku in vsako leto sta se vračala na svoj dom. Potem ju kar naenkrat ni bilo več. Kaj je bil temu vzrok, ne vem.
Štorklja je v Evropi dokaj gosto naseljena. Živi v večjem delu Evrope, razen na skrajnem severu Skandinavije. Po podatkih ornitoloških društev gnezdi v Evropi približno sto tisoč štorkelj. Od tega jih gnezdi v Sloveniji približno dvesto. To je dokaj majhen odstotek. Vendar moram povedati, da se je to število dvignilo šele v zadnjih letih, prej jih je bilo še manj.
V Sloveniji je štorklja razširjena predvsem v severovzhodni Sloveniji, največ pa v Prekmurju. Nekaj jih najdemo tudi v okolici Celja, v Beli krajini in ob Krki. Štorklja ima rada predvsem področja, kjer se razprostirajo travniki, njive, redka drevesa in rada se zadržuje v bližini naselij, sploh manjših vasi. Ne najdemo pa je v gozdnih pokrajinah.
Štorklja se prehranjuje pretežno z malimi sesalci in z dvoživkami. Zelo rada po košnji opreza po travnikih za poginulimi in ranjenimi živalmi. Tudi manjša ptica je lahko hitro njen plen. Mladiče pa starša hrenita predvsem z žuželkami in deževniki.
Včasih je štorklja gnezdila predvsem na dimnikih kmečkih hiš, ki pa danes na žalost vse bolj propadajo in jih zamenjujejo sodobne hiše z ozkimi dimniki, ki imajo na vrhu razne poševne in lepotne pokrove, kar pa štorklji ne ustreza. Vse več gnezd najdemo na osamelih drevesih in na električnih in telefonskih drogovih. Posebej nevarna so gnezda na električnih drogovih, kjer večkrat pride do tega, da neroden mladič razpre krila, ki imajo dokaj velik razpon in se pri tem dotakne obeh polov, pri čemer pride do kratkega stika in mladiča to ubije. V zadnjem času na pobudo številnih ornitologov električarji na vrh drogov nameščajo lesene podstavke, kjer si lahko štorklja naredi primerno gnezdo.
Štorklja je ptica selivka in na jug odpotuje že večinoma v avgustu, domov pa se vrne konec marca. Pa še tale zanimivost. Spomladi se najprej v gnezdo vrne samec. Ta čaka na prvo samico. Čez kakšen teden se vrnejo tudi samice. Nemalokrat se zgodi, da v isto gnezdo hočeta dve samici, pri čemer se vname hud spopad med samicama in to kar v zraku. Poraženka mora na koncu oditi drugam.
