Lekcija havajske noči: samouresničitev

Višji jaz je božanska iskra, ki prebiva v vsakem človeku. Cilj inkarnacijske izkušnje je, da dosežemo to visoko stopnjo zavesti in delujemo v skladu z njo. Da bi to razumeli, moramo tudi vedeti, kaj višji jaz ni.

Ni naš um, duševnost ali telo. Del molitve, ki jo uči Maitreja, pravi: "Moja svetišča so um, duh in telo, v katerih višji jaz uresničuje moje vzvišeno bitje in postajanje."

Bitje se nanaša na naš pravi jaz, notranjega Boga, ki je večen. Postajanje pa se nanaša na proces v času in prostoru, na razvoj naše duše med zemeljskim življenjem. Um, duševnost in telo imajo svoj začetek in konec. Ko se naš pravi jaz osvobodi uma, duha in telesa, postane odrešen.

Samouresničitev ni filozofija ali tehnika; je kratko malo vedenje, kdo smo. Vendar je to težko uresničiti, ker smo že od rojstva naprej pogojeni, da o sebi razmišljamo le kot o umu, duhu in telesu. To pogojenost lahko najlaže prepoznamo z opazovanjem samega sebe v odnosih z drugimi. Medsebojni nesporazumi, ki nastanejo v vsakdanjem življenju, so zelo poučni. Zelo radi verjamemo, da so naši pogledi na svet najboljši ali najpravilnejši, čeprav so v popolnem nasprotju s tem, kar se resnično dogaja.

Opazuj svoja dejanja, misli in čustva. Pozoren bodi na to, kar je, ne na to, kar bi moralo biti. Tako pravilno opazovanje življenja je zavedanje, ki omogoča prepoznanje naše pogojenosti, s katero neprestano živimo. Skozi to zavedanje se bodo odprla čarobna vrata in višji jaz se bo razodel, čeprav le za trenutek.

Največja ovira na poti samouresničitve je, da si ne želimo resnične svobode. Ljubimo svoja prepričanja, medsebojne odnose, navade in vodstvo drugih ljudi. Tem stvarem se ne želimo odreči. Raje vidimo, da nam drugi povedo, kaj je prav in kaj ni. Ko bi vsaj vedeli, da je to ujetništvo! Če izberemo svobodo, se moramo odreči vsem tem navezanostim na civilizacijske pasti, v katerih se počutimo varne. To pomeni, da moramo za nekaj časa dati na stran vsakdanje miselne procese in se odpreti resničnemu jazu.

Da se odvežemo od naše pogojenosti, je potrebna disciplina. To je umetnost, ki nas jo bo Maitreja učil v prihajajočem času. Z nenavezanostjo je mogoče doseči vse. To je edini način, da izkusimo duhovno kraljestvo. Stvari, ki jih počnemo nenavezano, so božanske in ne pripadajo umu, duhu in telesu.

Wayne S. Peterson: Nenavadni časi, nenavadni ljudje