Našli so skoraj 2000 let star zabojček za kosti iz apnenca na katerem je v aramejščini zapisano: »Janez (Jakob), sin Jožefa, brat Jezusa« (Ya'akov bar Yosef akhui di Yeshua). To bi lahko pomenilo prve arheološke dokaze o obstoju slavne biblijske osebe Kristusa.

Zapis bi lahko pomenil najpomembnejšo najdbo v zgodovini arheologije Nove zaveze.
»Zelo verjetno je, da je to kostnica iz Janeza v Novi zavezi,« je povedal André Lemaire iz Univerze Sorbonne v Parizu. »Če je temu tako potem to pomeni, da imamo prvi epigrafski zapis iz približno 63 leta našega štetja – o Jezusu iz Nazareta.«

Lemaire sprejema dejstvo, da je nemogoče dokazati, da beseda Jezus, zapisana na 50 centimetrov dolgem kamnu, dejansko pomeni, da gre za Jezusa iz Nazareta, ki je opisan v Bibliji.

V prazni skrinji ni prav nikakršnih organskih dokazov, zato je natančna določitev datuma skoraj nemogoča. A na podlagi njegovih analiz sloga zapisa in položaja nekaterih besed je Lemaire prepričan, da je zapis nastal okoli leta 63 našega štetja.

Židje so kostne pokope izvajali le med leti 20 pr.n.št. in 70 našega štetja. Kljub temu, da so napisi zelo značilni za obdobje, je ocenil, da je v tem času v Jeruzalemu le 20 Janezov imelo očeta z imenom Jože in brata po imenu Jezus.

Ne obstaja drug primer, kjer bi na spomeniku ob očetu bil naveden tudi brat. Prav zato je zaključil, da ima omemba Jezusa na spomeniku poseben, slaven pomen.

več:
svarog
mladina