V prihodnje pričakujemo paketni vstop držav v Evropsko skupnost. Posledice bodo vidne predvsem v nezadovoljstvu Turkov, ki so še enkrat zavrnjeni. Nejevolja pa bo, oziroma že je, tudi na grški strani zaradi vstopa Cipra.


Na severu Evrope se ob tem pojavljajo drugačne težave. Norveška in Islandija, obe članici EFTA, imata z vsemi kandidatkami za vstop v ES pogodbe, ki temeljijo na prostocarinskem poslovanju. Ob vstopu v Evropo se bo ta relativno velik trg moral prilagoditi evropskim pogodbam, ki so za obe državi slabšega značaja kot brezcarinske pogodbe sklenjene pri EFTA.

Seveda igra pri tem veliko vlogo tudi norveški in islandski sporazum z ES, skoraj pretekla pogodba o Prostem gospodarskem sodelovanju. Slednja pogodba je neprimerno slabšega značaja kot posamezne pogodbe sklenjene z vsemi državami kandidatkami za vstop v ES, čemur sledi, da bosta z letom 2004 obe državi ob dobršen del proračuna izključno zaradi izvoza na trge, ki se bližajo vstopu v ES.

Tako islandska kot norveška vlada pripravljata tožbo proti Bruslju, saj ES ne priznava enako ugodnih pogojev poslovanja. Vendar bo Bruselj vrnil s polno mero v smeri prispevkov za razvoj, v kar tako Islandija kot Norveška ne vlagata enakega deleža kot ostale države Evrope, k čemur ju zavezuje pogodba.

Kot zadnja opcija, kljub nejevolji dobršnega dela državljanov, tudi ni izključena priključitev obeh držav k ES. Vendar so v tem primeru še vedno nerešena pravila ribištva, ki si jih Islandija in Norveška kot samostojni državi krojita po lastni zakonodaji.

Evropa seveda zahteva več morja za sebe, ker v tem primeru bi se meja "Slovenije" končala blizu severnega pola, do tam pa je vsekakor več kot dovolj morja in rib, tudi za španske in portugalske ribiče, ki so Mediteransko morje že izropali.

Skratka, obe državi sta se čez noč znašli v težkem položaju. Kako dalje, je odvisno predvsem od tistih, ki vlečejo figure v Bruslju.