Kdo so prostozidarji?
Nekaj grobega v zvezi z njimi sem napisal že v prvem delu prispevkov, ki govorijo o tej temi. Pravzaprav je to vprašanje staro toliko, kolikor časa se za prostozidarstvo ve. Navadno so to sostrankarji, tudi poslovni partnerji, ki jim okultne vede niso tujka.
Če denimo vpliva
nekega simbola, ali že popolnoma sprejete, a še ne dokazane vede ne sprejmejo,
so tam zgolj zaradi vpliva in visokega ali višjega položaja in tudi ob vstopu
niso imeli težav. Lep primer za tako osebo je svetovno znani operni pevec, ki
je slavo dosegel v tujini, a domača opera ni imela dovolj sredstev, da bi mu
plačala nastop. Ponudili so mu članstvo, nadeli prstan in znan operni pevec
je skoraj brezplačno lajal med domače občinstvo. Ta operni pevec se v tem trenutku
vozi v Mercedesu, naj izdam, v Italiji, ki tehta nič manj kot 400 000 DEM, toda
kaj pričakuje od domače lože je vprašanje zase.
Najlepši primer meni znanega prostozidarja je oseba, s katero se srečujem dokaj
pogosto. Gre za človeka, ki dela v državnem podjetju kot vodja oddelka. Koliko
se boji delavcev in koliko ne, ne spada semle vmes. Gre za človeka, ki je eden
največjih samostojnih delničarjev v državi kjer živi. Naj bo dovolj če napišem,
da je imetnik 0,25% nekega medcelinsko transportnega podjetja, ki ima v večinski
lasti tako letalsko družbo, zavarovalnice, kot banke in podobno. Že 30 let je
član duhovno spiritističnega društva, toda glede na videnje medija je to njegova
zadnja inkarnacija na zemlji. Bojda je bil prejšnjo zdravnik na Kitajskem. Ta
ista duša je zadnjih dvajset let tudi član prostozidarske lože, vendar prstana,
"kot tudi denarnice," ne pokaže, čeravno svoje aktivnosti v loži ne zanika.
Pravzaprav zanikati tudi ne more, saj v državi, kjer živi, letno izide brošura
o članih prostozidarske lože. Sedež te ni skrivnost, kot je tudi telefonska
številka objavljena v telefonskem imeniku.
Kaj je namen prostozidarstva? Odgovor moža ki sem ga omenil je, da oni delajo
samo dobro. Na vprašanje, da tudi Rdeči križ in podobne ustanove delajo le dobro,
pa vseeno povedo o svoji dejavnosti mi odgovori, da se nočejo bahati. Odgovor
ni bil zadosten, a sem se moral z njim zadovoljiti, ker drugega mi ni ponudil.
Je pač prostozidar.
Podjetnik in nekdanji italijanski konzul je na podobno vprašanje le dvignil
roke, toda če nič drugega mi je vsaj z mimiko povedal drobec tega. Opazil sem
da je pogledal v strop prostora, kjer sva se sestala in dvignil roke enako kot
to počne duhovnik pri maši. Nekdanji namestnik župana: "Jaz dobim le metlo in
čistim." 55 letni vnuk duhovniškega klana prostozidarjev, ki se rad predstavi
z dedkovim prstanom. "Vse ima svoje merilo. Ta miza ni po naključju merjena
v željeni meri." 48 letna vnukinja nekdanjega blagajnika protozidarske lože:
"Dedek mi je še za časa življenja rekel, da če bi bil ponovno mlad, nikoli ne
bi vstopil v ložo." Kajpak mesto blagajnika ni nedolžno, a ker govorimo o "dobrodelni
oganizaciji" je zadeva še toliko bolj pekoča, saj ravno blagajnik je tisti,
ki ve največ oziroma veliko o finančnih transferih tega pekočega strdka.
Pravzaprav bi bilo zmotno misliti, da obstoja zgolj ena loža, ki pokriva cel
svet. Več jih je in upam si trditi, da se v severni Evropi najbolj občuti moč
škotske, angleške, norveške in kanadske. Pravzaprav se ob norveški lahko ustavim
in se postavim pred vprašanje, zakaj ta država že drugič v zgodovini ni hotela
članstva v Evropski skupnosti. Težko je verjeti, da je to zgolj plod politike.
Ali drugače, lažje verjamem, da je to plod politike norveške lože, v njej pa
imajo svoje mestu tudi naftni in ribji baroni te severne dežele. Katera loža
ta trenutek pokriva Slovenijo, žal ne morem odgovoriti, a ne bi bil začuden,
če bi to bila italijanska kot prva v spopadu z nemško, ki igra svojo politiko.
Glede na afere in aferice od osamosvojitve naprej, italijanske skoraj ne bi
izključil, toda lož takšnih in drugačnih je dovolj povsod po svetu, kot tudi
v Sloveniji, kar se je v drugačni besedni obliki zapisalo celo Janši samemu.
Zemljepis!
Nekoč, ali pred enaindvajsetimi leti me je učitelj zemljepisa,
ali kot smo mu takrat rekli tovariš Kljun, učil o državah po
svetu, rekah, oceanih, morjih, hribih, gorah in podobno. Pravzavprav sem Kljunčka,
kot smo mu rekli, spoštoval in ga še spoštujem. Vendar neko uro
zemljepisa, ko nam je razlagal, kako je njegov oče na Ruski fronti pekel
jajca na tanku, se mu je verjetno zareklo, ali pa ga je oče vzgojil v
iskrenega sina in nam učencem je pač povedal, da noben zemljevid
na svetu ni točen.
Ne vem kako in zakaj, toda Kljunčkovo geslo,
da noben zemljevid ni točen, sem si zapomnil in ga nosim v sebi, kot
rečeno od leta 1978. Tako je tudi prišlo, da sem bolje pogledal
svetovne zemljevide in ob misli na Kljunčka iskal tiste netočnosti
pri izdelavi le teh. Sprva nisem našel nič primernega, zato sem
ga hitro zaprl, toda kasneje ko sem "s prstom po zemljevidu" prepotoval
celo Evropo, sem si vzel čas in pogledal podrobneje.
Tudi nisem prvi,
ki je svetovno znana mesta odkril tik na svetovnih širinah in dolžinah
ali v samem stičišču le teh. Toda kakorkoli zemljevid obrnete,
mnogo ali preveč je teh mest, zato verjamem, da so le redka plod naključja,
ali kot so nas učili, ker ležijo ob morju ali rekah, kjer so nekoč
tekle glavne transportne žile. In koncu koncev. Vpliv vzporednikov in poldnevnikov
so bojda poznali že Kelti in so z njimi tudi manipulirali. Od njih jih
je prevzela cerkev, dokler se do te vede niso dokopali prostozidarji, ki kot
kaže spretno manipulirajo v nadaljevanju tudi državi v korist.
Osebno
verjamem, da so med nami tudi posamezniki, ki se okoriščajo na ta
račun. A naj rajši zapišem o hišnem pragu, torej o Sloveniji,
saj smo s stoletji državo pozidali z mesti in objekti podolgem in počez.
Ljubljana si zasluži poglavje zase, zato naj zapišem nekaj o Kranju,
saj tam zivi Kljunček.
Mesto, ki služi kot provinca Gorenjske, leži na širini 46°15,
ta črta ga neposredno prečka in glede na zemljepisni položaj
te pokrajine bi težko našel drugo lokacijo za Kranj. Stičišče
te širine in dolžine 14°30 je vas Cerklje, zato bi bil ta kraj
na Gorenjskem kot edini možni za nadomestek Kranja.
Ravno tako v koridorju poleg stičišča širine 46°15
in dolžine 15°15 leži Celje, ki v slovenskem merilu ni ravno vas.
Je ugledno mesto z bogato zgodovino. Po drugi strani zopet, se je kdo med vami
vprašal zakaj so ravno Celjani nekulturni vozniki? Ne bom trdil, ker dokazov
za to nimam, toda ni izključeno, da ravno točke okrog zemljepisnih
dolžin in širin oddajajo kozmično sevanje takšne ali drugačne
vrste, to pa kot vsako drugo sevanje pusti tudi stranske učinke na človeku.
V celjskem primeru naj bi bila ta agresivnost vidna tako za volanom kot v Golovcu.
Seveda se postavlja nasprotno vprašanje: Zakaj se potem Celje širi
že stoletja? Zaradi zemljepisne lege ali "agresivnosti"?
Prepiri in zdrahe med Slovenijo in Hrvaško so nastali tudi zaradi Trdinovega
vrha, oziroma kot mu pravijo oni doli, Svete Gere. Toda je naključje
tudi to, da Trdinov vrh leži ob zemljepisni širini 45°45 in le
nekaj kilometrov od stičišča te širine in dolžine
15°15? Čeravno Savudrija za Slovence ni velemesto, je v mojih očeh
pomembna skoraj toliko, ali le nekoliko manj. Leži namreč v strogem
stičišču dolžine 13°30 in širine 45°30.
Kje so (bili) arheologi? Savudrija stoji na mestu, kjer bi moralo stati velemesto
ali celo glavno mesto države.
In če so vsa mesta, vasi, vasice, ter hribi še vedno preveliki in
so zato toliko bolj vidni na zemljevidu, zakaj potem na dolžinah in širinah
stojijo objekti ali stavbe?
Tri cerve ali samostani ležijo severno od Kamnika na širini 45°15.
Na isti širini ležijo še grad pri Spodnjem Dupleku, že omenjena
Celje in Kranj, ki imata oba svoj grad.
Predvsem zanimiva je tudi širina 46°, kar je za prostozidarje še
bolj pritrdilno, saj številka temelji na celoti, po nekaterih virih pa
ti priznavajo zgolj celoto in polovinko.
Idrija kot mesto s svojim gradom leži na tej širini, cerkev v črni
vasi, kjer je tudi stičišče z dolžino 14°30. Grad
in cerkev v Brestanici, ter trdnjava v Pišecih. Koridor nižje na širini
45°45, lahko ob italijanski meji najdemo muzej v Tomaju, le nekoliko zahodneje
grad pri Orehku, cerkev v Novih Štiftih, muzej v Ribnici in Dolenjskih
toplicah.
Če se ozrem po dolžinah, ki oblegajo Slovenijo, mi v Trenti in Tolminu
na 13°45 padeta v oči dva muzeja ter dva gradova, v Dornberku in
trdnjava v Komnu. Nekoliko vzhodneje grad in muzej Begunje, muzej na Vrhniki,
grad Martin Hrib.
Dravograd, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi, Trebnje, vsa ta mesta ležijo
na isti dolžini 15°, kar je ponovno cela številka, toda v vseh
treh mestih najdemo muzeje. Odvečna krama? Ne, varna shramba! Na 15°15
ležita Celje in Laško, zato bi bilo naštevanje znamenitosti in
kulturne dediščine na tem mestu odveč.
Razen v Brestanici in Slovenski Bistrici na 15°30 pomembnejših objektov
ni. Kajpak ta v pretežni meri oblega Štajersko in na Kljunčkovem
zemljevidu se vidi, kot bi našel "črno luknjo". To kajpak
ne pomeni, da Štajerska nima gradov, muzejev, cerkva in drugih kulturno
zgodovinskih objektov. Nasprotno, ima jih, vendar so ti objekti grajeni na drugih
mestih, po drugih prepričanjih ali celo po drugi formuli. Pa brez zamere
avtorju. Tu ne gre za spodžiganje Štajercev, podajam zgolj možnost.
Na vseh ostalih dolžinah v Sloveniji je še vedno prisotna kot se mi
je zapisalo "črna luknja". Izjemi sta grad Borl in Gornja Radgona
s svojimi znamenitostmi. Pravzaprav je Kljunčkov zemljevid točen
vsaj do te mere in kaže na to, da je ravno severo-vzhodni del Slovenije
najožji, ali drugače, tam v bližini je največ državnih
meja, zato ni težko ugotoviti, da je možnost pozidave na onem delu
Štajerske in Prekmurja manjša kot denimo na neki dolžini ali
širini, ki oblega Slovenijo po dolgem in počez.
Nekateri opisani objekti so danes le še razvaline, nekaj sem jih tudi izpustil,
vendar kljub temu jih je v nekem času nekdo postavil. Toda vse preveč
je pomembnih točk na teh naših 25000 kvadratnih kilometrih, zato
jih ne gre tlačiti v isti lonec, lonec naključja.
Ob koncu prispevka,
spoštovani obiskovalec/ka, postavljam le še eno vprašanje. S
čigavim blagoslovom je na določenem mestu zidano toliko objektov,
ki tam ne stojijo "po naključju"? Sploh ne dvomim, vendar je
cerkev v določenem času opravila svojo nalogo. Proste roke so
imeli stoletja in tisočletja, do prihoda prostozidarjev. Čudežni
aparat skrivnosti je odprl pot še kopici drugih, ki tisti čas na
cerkev niso bili tako hudo vezani, četudi so bili tudi sami duhovniki.
Prostozidarstvo se je širilo, obleglo mnoge države, nakar je prišla
na vrsto tudi Slovenija in seveda Ljubljana. Da glavno mesto nima posebne merilne
lege, je po moji definiciji v korist izključno tujcem in seveda Slovencem
v škodo. Ravno to zadnje se kaže pri jugoslovanskem sindromu. Beograd
kot Yu "capital" ima pravzaprav najlepšo lokacijo od vseh večjih
mest SFRJ. Vendar se ob načrtu mesta Ljubljana velja ustaviti. Ne tu
in sedaj, rajši v tretjem delu z naslovom Bela Ljubljana. In če
imate potrpljenje, še v šestem delu, kjer cerkvena diagonala prečka
Cankarjev dom in poslopje Vlade Republike Slovenije.
Andres
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2002090210231821
Domov |
|
Powered By GeekLog |