|
||||||
|
|||||||
Duša in osebnost
Duša
je nemirna, če se ne odzivamo nanjo, če skušamo spregledati njeno
bolečino. Zakaj bi dušo, ki je popolna, polna ljubezni, modrosti,
nekaj bolelo?
Ker duša naleti na organizem, skozi katerega se hoče izraziti in razbohotiti,
na našo osebnost. Prerasti zmedenost v nas, se dokopati do svetlejših
izkustev, do smisla, je pot, ki je za dušo balzam. Je pot ozdravljenja
osebnostnih realnosti.
Poznavanje sebe, torej dinamike svojega notranjega sveta, je priložnost
za dušo, da privre na dan. Duši dolgujemo odstiranje realnosti tega
sveta, saj nam daje življenje.
Pa
potujmo po tem živem organizmu, osebnosti. Poglejmo, kako deluje,
katere zakonitosti lahko odkrijemo, katere pasti se nahajajo v njej.
Potovali bomo počasi, s pozornostjo in odločenostjo, da spoznamo sebe.
Opazili boste, kako zelo smo si ljudje podobni med seboj. Kako smo
le navidezno daleč eden od drugega.
Zato, da si boste lažje predstavljali to notranjo deželo, vam povem,
kje se bomo ustavili in kaj bomo spoznavali.
Prvi kraj v našem notranjem svetu je tisti, kjer domuje naša ODGOVORNOST.
Nadaljevali bomo do kraja, ki se mu reče POZITIVNOST.
AVTONOMNOST je področje treh kvalitet, in sicer Intimnosti, Zavedanja
in Spontanosti.
In že prispemo do strukture naše osebnosti, ki je lastna vsem ljudem.
Tu bomo spoznali tri "osebna stanja", ki jih bom po teoriji
transakcijske analize poimenovala ego stanja.
Spoznali bomo, da imamo v sebi ego stanja, ki nosijo vsak svoje kvalitete.
Srečali bomo sebe skozi notranje glasove, ki jih proizvajamo sami,
sebe kot "demone", sebe kot Otroka, sebe kot Odraslega,
sebe kot Starša. Razmejili bomo vplive, ki smo jih bili deležni tekom
vzgoje, in naše odločitve o tem, katere od teh vplivov smo sprejeli.
Odkrili bomo našo osebno zgodbo. Zgodbo, ki smo jo napisali nekje
v globini našega dojemanja sveta in sebe, v globini bolečin in obramb
pred njo. In na vrhu te naše dežele bomo odkrili možne izhode iz labirintov.
Odkrili bomo potenciale za spremembo notranjega dogajanja z namenom,
da Duša opravi svoje poslanstvo, da izrazi svoje kvalitete.
Obiščimo torej prvi kraj.
Odgovornost
Zakaj
najdemo na začetku naše poti ravno ta "kraj"? Ker je to
naša sposobnost, da dojamemo in spoznamo svoja vedenja, misli in čustvovanja
kot naša lastna.
Ideje, misli, čustva, ki jih zavržemo ali sprejmemo, so naša. To je
kraj, kjer ni prostora za izgovore, češ da "me je nekdo ujezil"
ali "zaradi tebe sem razbila kozarec". To ni prostor za
verjetje v zunanjo kontrolo.
Na poti k duši gremo skoz deželo, kjer imamo notranjo kontrolo. Kjer
smo mi tisti glavni akterji. Ne glede na vplive iz zunanjosti smo
mi tisti, ki delujemo, čustvujemo in mislimo.
Kako to počnemo, pa je odvisno od marsičesa. V prispodobi lahko rečemo,
da tudi od kvalitete zemlje, od podnebja … V tem se razlikujemo med
seboj. Kar pa je najpomembnejše, odvisno je od tega, kaj smo tekom
svojega otroštva napravili s svojo pozitivnostjo, s katero smo se
rodili.
Spoznali boste, da je pot tistega, ki tega kraja v sebi ne sprejme,
krožna. Od tu naprej je napredek možen le, če priznavamo sebe kot
glavnega igralca zgodbe, ki jo pišemo zase.
Pozitivnost
Rodili
smo se s čisto naravnanostjo Duše, s pozitivnim odnosom do sebe, do
sveta. Rodili smo se z zavedanjem, da smo v redu, da je svet tudi
tak. Skoz leta smo oblikovali življenjske pozicije, vrednostni odnos
do sebe in do sveta oz. do življenja in drugih.
Razpon tega vrednotenja se giblje od pozitivnega k negativnemu.
Spoznali smo ta del dežele notranjega sveta. Sedaj pa postanimo tu
in se vprašajmo, kako v resnici doživljamo sebe, druge, svet?
Pozorni bodimo na to, predvsem v času, ko nam gredo stvari slabo.
Takrat nam je najbolj jasno, kaj vse si mislimo o sebi, o drugih,
o svetu. Čeprav so to misli in čustva, ki so intenzivnejša v določenih
kritičnih trenutkih, se zavedajmo, da ravno v kritičnih trenutkih
odločamo o sebi, o svojih dejanjih.
Torej, tu že vemo, da so ključne naše misli. Misli, na osnovi katerih
čutimo določena čustva. Tako spoznamo zlato pravilo, da na naša čustva
lahko vplivamo posredno, preko naših misli. To spoznanje bomo vzeli
s seboj na pot.
Posebno, ko bomo spoznavali naše notranje "magnetofonske trakove",
na katerih imamo posnete določene misli.
Nadaljujemo
pot in pridemo do kraja, ki je pomemben za naše zdravljenje, ker vključuje
Zavedanje, Spontanost in Intimnost. To je kraj, kjer kraljuje Avtonomija.
Avtonomija
To
je stanje naše osebnosti, v katerem prekinemo svojo morebitno odvisnost
od drugih, svoja 'ne-O.K.' razmerja do sebe, življenja in drugih,
preteklost, obrambo, ki jo zavijemo v razne igre, bolj ali manj tragične
zgodbe.
Avtonomija vključuje tri bistvene elemente.
INTIMNOST: to pomeni, da smo sposobni bližine z drugimi ljudmi, da
si dovolimo biti blizu drugim in dovolimo drugim, da so blizu nam.
SPONTANOST: zavedamo se svojih potreb, želja, namenov, smo asertivni
glede želja, jih realiziramo in ne igramo iger.
ZAVEDANJE: zavedamo se svojega vedenja, mišljenja in čustvovanja,
ki so izven iger, tu smo na stališču "jaz sem O.K., drugi so
O.K.".
Avtonomijo
povečamo, ko povečamo vpliv Odraslega, torej tistega dela nas, tistega
"ego stanja", ki uravnava sporočila iz Otroka in Starša,
vzdržuje razmerja z zunanjo realnostjo, sprejema in analizira informacije
ter rešuje probleme.
Da bi lahko ta del nas, naša psihična realnost, pravilno deloval,
mora imeti točne informacije o realnosti in notranje vezi morajo delovati
pravilno. To dosegamo v procesu zdravljenja. In sicer tako, da prevetrimo
svoja verovanja in predstave, da pretresemo svoje izkušnje in razumevanje
le-teh, da preverimo, kako realni so podatki, ki jih imamo o realnem
svetu, in kakšen vrednostni naboj smo tem izkušnjam vdahnili.
Patricia
Saša Z.
(ponovna objava po izboru uredništva)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20020828160522864
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
