Prva ekološka vas v Sloveniji

V Slovenskih Konjicah načrtujejo iz kamna, lesa, gline in slame zgraditi najmanj ducat bivalnih hiš

Stojan Habjanič, soavtor projekta ekološke vasi: "Znamo projektirati ekološke objekte in poznamo tudi zdajšnje tehnologije gradnje z naravnimi materiali. Take zgradbe imajo vabljiv in lahko tudi povsem sodoben zunanji videz, notranjost pa ponuja vse udobje današnjega časa."


V okviru razvojnega projekta dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah je Tehnološko-inovacijski zavod Dravinjske doline kot nosilec projekta pripravil pilotni projekt Ekološka vas. Poleg sanacije zdajšnjih objektov in ohranitve zelenih površin načrtujejo zgraditi od 12 do 17 bivalnih objektov iz naravnih materialov. Kompleks dvorca Trebnik bo v nekaj letih postal turistično-ekološko središče Dravinjske doline in je kot pilotni projekt vključen v regijski razvojni načrt. Projekt sta sofinancirali Slovenija in belgijska pokrajina Flandrija.

Razvojni projekt celotnega 1,5-hektarskega kompleksa Trebnik poleg osrednjega objekta (dvorca) vključuje še proizvodne objekte Uniorja, stoletni park, zeliščno vrtnarijo in druge zelene površine. Po besedah Borisa Klančnika, direktorja Regionalne razvojne agencije Celje, ki je izdelala razvojni program Dravinjske doline in vanj uvrstila Trebnik kot pilotski projekt, bo kompleks v celoti sčasoma postal zavarovano območje. Občina Slovenske Konjice je že sprejela prostorsko-ureditveni načrt, pripravljeni so idejni načrti in kakor pravi Stojan Habjanič, član projektne skupine Trebnik in soavtor projekta ekološke vasi, bi gradnjo lahko začeli v letu dni.

Gradnja le z naravnimi materiali




Graščina Trebnik je izhodišče in zgodovinsko jedro načrtovane ekološke vasi.


Osrednji del ekološke vasi bo sanirani obrat Uniorja z osrednjim trgom, kjer bodo razne delavnice, trgovinice in lokali. V drugi fazi bo ekološka vas razširjena po pobočju proti jugu. Iz strnjenega jedra vasi s trgom se nadaljujejo posamezne bivalne enote, hiške. Nekatere bodo namenjene za stanovanja aktivnim prebivalcem vasi, večinoma pa jih nameravajo oddajati v najem - dolgoročnejši ali kot turistično ponudbo. Pripravljenih je pet arhitekturnih idejnih rešitev za te zgradbe. Med drugim tudi v obliki nekakšnega bivalnega stolpa na lesenih stebrih, kar je povzeto iz tamkajšnje zgodovinske dediščine. Predvsem pa bodo vse gradili ekološko, z uporabo naravnih materialov: kamna, ilovice, lesa in slame. Za tehniko gradnje so znane in tudi v svetu že uveljavljene različne metode. Gradnja z lesenimi čoki kot osnovnim elementom (namesto opečnatega zidaka) in ilovico za povezavo (namesto apnenčeve ali cemente malte), lesenimi tramovi in oporniki ter slamo kot osnovnim izolacijskim materialom in/ali kot strešno kritino. Zanimive so predstavljene možnosti strešne kritine: slama kot izolacijski material, lesene skodle kot zadnji sloj strehe. Ali pa še bolj nenavadna kritina: rastoča trava na primerni podlagi (lesena nosilna konstrukcija, slama, zemlja).

Vabljivi ekološki objekti

"Znamo projektirati ekološke objekte in poznamo tudi zdajšnje tehnologije gradnje z naravnimi materiali. Take zgradbe imajo vabljiv in lahko tudi povsem sodoben zunanji videz, notranjost pa ponuja vse udobje današnjega časa," pravi Habjanič. Cena za kvadratni za meter tako zgrajene hiše (brez zemljišča in stroškov za infrastrukturo) bo od 700 do 900 evrov.

Habjanič pravi, da je ilovica kakovosten gradbeni material. S poskusi so dokazali, da ne razpoka niti pri 120 stopinjah Celzija. K tem načinom gradnje z ilovico sodijo še druge novosti, na primer stensko gretje, ki je podobno talnemu ogrevanju. Sicer pa - v Nemčiji so že pred šestimi leti začeli graditi po tej metodi, v ZDA imajo dorečeno tehnologijo izdelavo vsega - od pohištva do sten s slamo po posebnih postopkih z naravnimi materiali za vezivo. Vse skupaj pravzaprav, po Habjaničevih besedah, ni nič novega, saj obstajajo pisni dokazi o elitnih meščanskih hišah v Berlinu iz leta 1780, ki so bile zgrajene z ilovico in krite s travnatimi strehami naklona tudi do 60 stopinj.


Središče vasi je graščina

Osrednji del dvorca Trebnik, ki je kulturni spomenik, je večinoma obnovljen. V njem so prostori izobraževalnega središča zeliščna galerija. Preostali, večinski del dvorca še čaka na obnovo. Prav tako se v prvi razvojni fazi načrtuje sanacija in revitalizacija območja opuščenih proizvodnih prostorov tovarne Unior. Po napovedih bo to prispevek tovarne Unior. Tam bodo uredili različne ekološke delavnice, predvsem zeliščne, ki že zdaj delujejo v graščini in ob parku. Končno podobo kompleksa pa bodo predstavljali še ekološki hotel z ekološko ponudbo hrane in pijače, center za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in bioloških izdelkov, center za alternativno medicino, ekološki poligon in zeliščni vrt, živalski vrt in ekološka vas.


Članek objavljen v Financah

Bogdan Perko
bogdan.perko@finance-on.net

objavljeno 7.7.02 17:30